Skip to main content

Magistrsko delo

Potek priprave magistrskega dela

  • Februar,
  • 10-minutna predstavitev,
  • neuradna izbira mentorja in teme.

  • Poslati Obrazec koordinatorju,
  • potrjena tema in komisija.

Studis

  • Uradna izbira mentorja in prijava naslova teme.

  • 21 dni za pregled in popravke

Studis

  • Po popravkih in dogovoru z mentorjem naložiti končni PDF.

  • 20-minutna predstavitev,
  • vprašanja.

Študentska pisarna

  • Zaključek študija

Magistrski seminar - tema in mentor

  1. Študent neformalno izbere temo in poišče mentorja. Pri tem si lahko pomaga z objavljenimi okvirnimi temami. Statistične metode ali podatki, ne nujno oboje, morajo biti s področja vpisanega modula.
  2. V mesecu januarju/februarju je organiziran obvezni seminar, kjer vsak študent pripravi kratko (10-minutno) predstavitev teme svojega magistrskega dela. Vabljeni so vsi mentorji, prisoten je koordinator magistrskih del. Zamudniki te predstavitve opravijo kasneje pri koordinatorju magistrskih del (vabljen tudi mentor).
  3. Po opravljeni predstavitvi kandidat odda koordinatorju magistrskih del vlogo za odobritev teme na programskem svetu. Vlogo mora podpisati tudi mentor (in somentor). Vloga je objavljena spodaj.
  4. Programski svet potrdi temo in istočasno določi člane Komisije za oceno in zagovor magistrskega dela (za zamudnike se tema praviloma obravnava v enem mesecu po oddaji vloge).

Uradna potrditev teme in mentorja

  1. Študent (po vseh opravljenih obveznostih na študiju) prek Studisa uradno izbere mentorja. Mentor vpiše naslov magistrske naloge in študenta potrdi. (Pozor: Na koncu te spletne strani preverite, kdaj magistrska naloga ni več brezplačna!)
  2. Ko se mentor strinja z vsebino in obliko naloge (gl. Navodila za magisterij), jo študent pošlje v študentsko pisarno, lahko pa tudi direktno komisiji v pregled. Člani komisije imajo 21 dni časa za oddajo pripomb in predlogov kandidatu in mentorju.
  3. Ko je naloga s strani kandidata in mentorja zadovoljivo napisana (tj. upoštevajoč pripombe), jo kandidat po predhodnem dogovoru z mentorjem naloži v sistem Studis. Preden študent naloži delo, si mora iz Studisa obvezno izvoziti naslovnico in izjavo o avtorstvu, ki jo tudi podpiše. 

Zagovor magistrskega dela

  1. Prisotna je cela komisija, zagovor je odprt za javnost.
  2. Študentova predstavitev traja 15-20 minut, nato je predvidenih še 30 minut za vprašanja komisije (vsak postavi eno vprašanje) in 10 minut za odločitev komisije o oceni (komisija se umakne).
  3. Kriterij za pridobitev končne ocene.

Dokumenti in povezave

  1. Trenutno razpisane okvirne teme magistrskih del. Temo si študent lahko izbere tudi sam, lahko si izbere mentorja, ki ni na seznamu.
  2. Vzorec vloge za odobritev teme na programskem svetu (obrazec Vloga za odobritev teme).
  3. Navodila in predloge za izdelavo magistrskega dela v PDF so dostopna na tej povezavi. Bodite pozorni, da si ogledate predlogo za Uporabno statistiko in da kot obvezno (zadnjo) prilogo magistrskega dela za program Uporabna statistika dodate tabelo "Slovarček uporabljene terminologije".

Vzorec za vlogo za odobritev teme in vzorec za izdelavo magistrskega dela vsebujeta vse ključne elemente, ki jih mora študentova vloga (oziroma magistrsko delo vsebovati). Urejevalnik besedila, v katerem bo študent svojo vlogo/nalogo napisal, ni predpisan.

Plačilo magistrskega dela in zagovora

Če študent izgubi status preden opravi vse študijske obveznosti razen zaključnega dela, mora zagovor plačati skladno s cenikom UL.

Izjema je študent, ki

  • je pred izgubo statusa opravil vse študijske obveznosti razen zaključnega dela in
  • je imel najkasneje v šestih mesecih po izgubi statusa študenta potrjeno temo zaključnega dela.

V tem primeru lahko študent zaključi študij brez plačila, vendar najpozneje v roku dveh let od izgube statusa.

Razpisane okvirne teme magistrskih del

Okvirne teme za magisterij in mentorji

Teme in mentorje si lahko študenti izberete tudi samostojno.

red. prof. dr. Aleš Žiberna
  • Evalvacija različnih tipov bločnega modeliranja
  • Primerjava različnih tipov iskanja "optimalne rešitve" v okviru bločnega modeliranja
  • Izgradnja in analiza omrežij na podlagi dostopnih podatkov ali virov podatkov (npr. API-jev socialnih omrežij)
  • Druge teme iz področja analize omrežij
  • Uporaba simulacij za analizo statističnih metod
  • Izdelava paketa za R za kakšno izmed slabo podprtih statističnih metod (na primer razvrščanje z relacijsko omejitvijo)
izr. prof. dr. Damijana Kastelec
  • Uporaba mešanih linearnih in nelinearnih modelov, različne strukture slučajnih in fiksnih dejavnikov
  • Modeli časovnih vrst, napovedovanje v času
  • Modeliranje prostorskih podatkov
  • Načrtovanje in analiza poskusov
doc. dr. Damjan Manevski

Teme s področja biostatistike.

izr. prof. dr. Damjan Škulj
  • časovne vrste
  • regresijski modeli
  • statistične metode v pogojih negotovosti
  • uporaba kopul v statistiki
red. prof. dr. Gaj Vidmar
  • Model nevronske mreže malih možganov kot praktično orodje za analizo podatkov
  • Aditivna razširjena podobnostna drevesa (angl. additive and extended similarity trees)
  • Mann-Kendallov test in Theil-Senov naklon
  • Implementacija psihometričnih metod v ekonometričnem programju gretl
izr. prof. dr. Gregor Sočan

Teme iz testne teorije, npr.:

  • Faktorska analiza s kategorialnimi postavkami: primerjava modela probit in predhodnega optimalnega lestvičenja
  • Parcialna merska invariantnost in primerjava latentnih povprečij
  • Manjkajoči odgovori v psihometričnih testih
red. prof. dr. Irena Ograjenšek
  • Analiza podatkov kupcev: pristopi k segmentaciji članov izbranega programa zvestobe in njihove poslovne implikacije
  • Razvoj in preverba praktične uporabnosti alternativnih kazalcev blaginje
  • Statistično poročanje v letnih poročilih podjetij (alternativno: v medijih, v poročilih vladnih organov)
  • Teme s področja statistične kontrole kakovosti v dogovoru s kandidatom/kandidatko.
doc. dr. Janez Štebe
  • Ugotavljanje lastnosti raziskovalnih podatkov iz javnih raziskovalnih projektov s področja družboslovja
  • Naknadna harmonizacija anketnih podatkov o Evropi
  • Tema s področja podpore lokalni matični knjižnici za dostop do javnih podatkov
  • Uporaba urbanih podatkov (npr. Bicikl) za izboljšanje življenja v mestih
  • Podatki o kmetijstvu
  • Tema s področja državljanske znanosti
  • Tema na področju dostopa do podatkov o volitvah
doc. dr. Jure Žabkar
  • razvoj in vrednotenje algoritma za avtomatsko ocenjevanje diagnostičnih testov bolnikov s Parkinsonovo boleznijo iz video posnetkov testov
izr. prof. dr. Katja Lozar Manfreda

Tema s področja anketne metodologije: načeloma vse, kar smo obravnavali v okviru predmeta, še posebej pa s področja metodologije spletnega anketiranja.

doc. dr. Marjan Cugmas

Teme s področja anketne metodologije, vizualizacije podatkov, analize omrežij in multivariatne analize. Vsebinsko predvsem (a ne zgolj) teme s področja znanstvenega sodelovanja ter spletnih zdravstvenih skupnosti.

izr. prof. ddr. Melita Hajdinjak
  • Statistično obvladovanje proizvodnega procesa
  • Zanesljivost in življenjska doba proizvoda
  • Napovedovanje ponudbe in povpraševanja
izr. prof. dr. Mojca Bavdaž

Teme s področja uradne statistike in teme, obravnavane pri predmetu Viri podatkov, npr. vizualizacija podatkov, viri podatkov kot poslovna priložnost, komunikacija podatkov uradne statistike, alternativni viri podatkov za uradno statistiko itd.

doc. dr. Nataša Kejžar

Teme s področja biostatistike.

izr. prof. dr. Rok Blagus

Teme s področja uvrščanja visoko-razsežnih podatkov, večkratnega testiranja, prileganja regresijskih modelov in ocenjevanja točnosti diagnostičnih metod.

red. prof. dr. Vasja Vehovar
  • Analiza trajanja izpolnjevanja spletne ankete na osnovi parapodatkov o odzivnih časih
  • Analiza parapodatkov (log-ov oziroma elektronske sledi) pri kreiranju spletne ankete in odkrivanje zakonitosti pri poteku tega procesa (empirična analiza na tisočih vprašalnikih 1KA).
red. prof. dr. Vladimir Batagelj
  • Identifikacija enot v bibliografskih podatkih
  • Izgradnja bibliografskih omrežij iz vira OpenAlex
  • Prikazi acikličnih omrežij po slojih
  • Poenostavljeni prikazi omrežij
  • Analiza zaporedij dogodkov
  • Analiza večrvstnih omrežij

Vse teme zahtevajo študente vešče programiranja in matematike. Dogovorimo se lahko tudi za kako drugo temo iz analize omrežij, prikazov podatkov ali analize podatkov.