Če ima druga fakulteta vpisni rok npr. do dneva pred izbirnim izpitom na Uporabni statistiki, torej še ne veste, ali boste izbirni izpit opravili, vam svetujemo, da se vpišete na to drugo fakulteto. Ko izveste, ali ste sprejeti na Uporabno statistiko, se iz te druge fakultete izpišete (temu rečemo anuliran vpis) in se nato vpišete na Uporabno statistiko.

S tem ne boste izgubili možnosti ponavljanja oz. dodatnega leta. Anuliran vpis se šteje, kot da nikoli niste bili vpisani.

V primeru omejitve vpisa bodo izbrani kandidati z največ točkami, ki bodo sestavljene iz:

• izbirnega izpita (70 % ocene),
• povprečne ocene na študiju brez diplome.

Izbranih bo največ 20 študentov, 2 tuja študenta in 4 študentje, ki se bodo vzporedno vpisali.

Izbirni izpit se izvede za vsako kategorijo posebej. Če se na študij prijavita 2 tujca, 3 vzporedni študenti in 29 kandidatov za redni vpis, bodo izbirni izpit opravljali le kandidati za redni vpis.

Tujca in vzporedni študenti bodo samodejno sprejeti v program.

Na spletni strani sta objavljena dva primera izbirnega izpita.

Posebne literature za pripravo nanj ni. Vprašanja so sestavljena iz enostavnih nalog gimnazijske matematike, logičnih vprašanj ter vprašanj v zvezi z enostavno opisno statistiko, ki je prav tako del vsebin gimnazijske matematike.

Ne. To je pogojeno s financiranjem študija.

Kandidati, ki imajo status aktivnega študenta na drugem magistrskem programu (torej ne pavzirajo) in ki dobijo potrdilo fakultete (programa), da se ta strinja z vzporednim vpisom na študij Uporabne statistike.

Do sedaj je bilo vedno razpisanih dovolj vpisnih mest za vzporedne študente, da so bili sprejeti vsi prijavljeni.

Tuji študentje so vsi študentje, ki prihajajo iz držav zunaj EU (in torej nimajo slovenskega državljanstva). Na to, ali spadajo med tujce, država, kjer so opravljali študij prve stopnje, ne vpliva.

Nekje okrog 1/4 študentov. Tisti imajo večkrat težave z opravljanjem sprotnih obveznosti.

Imamo nekaj študentov, ki so redno zaposleni, vendar je to zahtevno, saj je v sklopu študija veliko sprotnih obveznosti (domačih nalog, seminarskih nalog, predstavitev ipd.).

Naše izkušnje so, da redno zaposleni študenti študija ne končajo v dveh letih, temveč opravljanje izpitov raztegnejo na daljše obdobje. Študij so do zdaj med redno zaposlenimi študenti dokončali samo zelo motivirani.

Ne. Naziv, ki ga pridobite je mag. upor. stat.

Ne. Kar se tiče programiranja, ni posebnih zahtev, ki jih ostali študentje, ki so že kdaj programirali, ne bi imeli. Bolj pomembno je poudariti, da je pri modulu Strojno učenje za strokovno-izbirne predmete potrebno izbrati matematično bolj teoretična predmeta Verjetnost in Bayesova statistika, zato svetujemo, da se na ta modul vpišejo študentje z res dobrim predznanjem matematike s prve stopnje študija (torej npr. študentje, ki so zaključili študij na kateri izmed naravoslovno-tehničnih fakultet).

Ostalim smo doslej svetovali, naj izberejo kak drug modul, in če jim je strojno učenje všeč, naj predmete, specifične za ta modul, izberejo kot prosto izbirne predmete (v prvem letniku npr. predmet Uvod v strojno učenje).

Razlika med predmetniki različnih modulov je v dveh modulskih predmetih (in strokovno izbirnih predmetih). Zelo veliko predmetov je enakih, zato boste pri izbiri katerega koli modula pridobili zelo podobne kompetence. V primeru matematičnega modula pa boste te še dodatno teoretično poglobili.

Zaposljivi boste enako kot vsi ostali magistri uporabne statistike (v raziskovanju, kot analitik, metodolog ali v statističnem svetovanju).

Doslej je matematični modul zaključil en študent (vpisana sta še dva), ki je po opravljenem magisteriju nadaljeval študij na doktoratu iz statistike. Ta je torej ostal v raziskovalnih vodah.

Razlike med predmetniki različnih modulov so v dveh modulskih predmetih (in strokovno izbirnih predmetih). Zelo veliko predmetov je enakih, zato boste pri izbiri katerega koli modula pridobili zelo podobne kompetence.

Od vsakega posameznika pa je zelo odvisno, kako pristopi k študiju, koliko energije in časa vloži vanj ter kako izkoristi pomoč, ki mu jo izvajalci na tem programu pripravljeni nuditi.

Menimo, da študente dobro pripravimo na delo v statistiki na katerem koli vsebinskem področju, saj je študij zelo uporabno naravnan.

Da, predznanja (in literaturo, ki si jo je smiselno pregledati) smo povzeli na spletni strani.

Za modula Matematična statistika in Strojno učenje verjetno drži. 

Pri ostalih modulih, pri katerih lahko izberete strokovno-izbirni predmet Matematika za statistike, pa bomo rekli takole: če v srednji šoli niste imeli težav z matematiko, potem tudi študij za vas ne bi smel biti pretežak. 

Seveda pa se pričakuje, da vas statistika zanima, tj. ozadje metod in ne samo recepti za izvedbo.

Na študiju se pri glavnih predmetih večinoma uporablja R (odprtokoden programski jezik, namenjen statistikom), pri nekaterih izbirnih predmetih pa je možno izbirati med različnimi programskimi jeziki (npr. pri Strojnem učenju).

To sta predmeta, ki jih izvajajo na UL FMF in sta precej matematično naravnana. Namenjena sta študentom z dodiplomskim znanjem matematike na naravoslovno usmerjenih fakultetah.

Glede literature pri teh predmetih nam lahko pišete na e-poštni naslov info.stat@uni-lj.si, saj učni načrti niso javno objavljeni.

Izvajalci predmetov prihajajo z različnih fakultet, zato pričakujte zelo različne pristope in znanja.

Dobro se je zavedati, da so predmeti večinoma zasnovani tako, da imate precej sprotnih obveznosti (domače naloge, seminarske naloge ipd.), s katerimi že opravite del izpita.

Predmet, ki je verjetno najbolj matematično zahteven v prvem letniku študija (govorimo o tistih, ki nimajo veliko matematičnega predznanja), je predmet Osnove teoretične statistike, ki je celoletni predmet. Pri tem predmetu je treba skozi vse leto opraviti določeno število domačih nalog, tu pa je tudi največ osipa, saj nekateri študenti domačih nalog ne opravijo in zato predmeta ne morejo opraviti. Kar nekaj študentov (na primer zaposleni) si ta predmet pusti za opravljanje v naslednjem letu, ko mu lahko posvetijo več časa. Predmet zagotovo ni enostaven, z rednim delom pa ga je mogoče opraviti. Letos je domače naloge dokončala dobra polovica študentov.

Literatura na spletni strani ni objavljena, ker učni načrti niso javni. Lahko pa pišete na e-naslov info.stat@uni-lj.si in vam bomo posamezne učne načrte posredovali.

Predavanja in vaje potekajo na vseh članicah fakultet. Prostor je odvisen od fakultete, s katere prihaja izvajalec posameznega predmeta.

Pri študiju se trudimo urnik oblikovati tako, da se vam v enem dnevu ne bo treba seliti z enega konca Ljubljane na drugega.

Prisotnost pri večini predmetov ni obvezna, je pa priporočljiva, saj na predavanjih in vajah slišite vsebinsko razlago, ki je v knjigah, skriptah ali na prosojnicah veliko bolj skopa.

Ocena pri predmetu je velikokrat sestavljena iz različnih nalog, na primer domačih nalog, seminarske naloge in končnega izpita (predmet je lahko tudi brez izpita). Domače in seminarske naloge so večinoma praktične, izpit pa je največkrat teoretičen (torej brez računalnikov), vendar obstajajo tudi izjeme.

Povprečno zmogljiv računalnik povsem zadostuje za vse predmete na študiju Uporabne statistike. Če bi pri določenem predmetu potrebovali večje zmogljivosti, se je zanje mogoče dogovoriti z izvajalcem predmeta.

Glede na število vpisanih v prvi letnik se delež giblje med 40 in 60 %. Zavedati se je treba, da se je do zdaj vsako leto vpisalo nekaj študentov (2 od 3), ki so že po prvem mesecu ugotovili, da jim študij ne ustreza. Pri tako majhnem številu vpisanih študentov ima to precejšen vpliv na izračun prehodnosti.

Sveže podatke in končne izdelke si lahko ogledate na spletni strani.

Načeloma smo izvajalci predmetov zelo za, vseeno pa prosimo, da se pri vsakem posameznem predmetu o tem predhodno dogovorite z izvajalcem predmeta.